Ua va'aia le hydrogen o se filifiliga taua mo le fa'atinoina o le suiga o le malosi i fa'ato'aga lau'ele'ele. Ae o le suiga e le o le tasi-lua-tolu. O le a le tulaga o iai nei ma o le a le lumanaʻi o le hydrogen i lenei vaega?
Greenhouse fa'ato'aga O lo'o galulue fa'atasi Netherlands ma le ta'imua o fa'ato'aga fa'ato'aga ma mea mata'ina e fa'atupu le malosi mo le fa'aogaina o le hydrogen i fa'ato'aga lau'ele'ele. O manatu folafolaina ua aoina mai itulagi ma fuifui, ma o poloketi pailate o loʻo i totonu o latou pepe.
"Ina ia faʻamalieina le hydrogen ma faʻavavevave le suiga, e manaʻomia ona tatou faʻamalosia le au faifaatoʻaga. E tatau ona tatou faʻaalia o loʻo i ai se mataupu faʻapisinisi. Matou te faia faʻatasi se fuafuaga mo le faʻaaogaina o le hydrogen i faʻatoʻaga. Ma afai e mafai ona tatou faʻatuputeleina, o le a masani lava ona paʻu le tau, ”o le tala lea a Anneke van de Kamp mai le vaega taʻutaʻua o faʻatoʻaga ma mea mata.
O avanoa o le hydrogen na faʻapipiʻiina foi i le Hague i faiga faʻapolokiki. O lo'o ta'ua i le maliliega fa'atasi, o fa'ato'aga lau'ele'ele e mafai ona avea ma ta'ita'i i le fa'aleleia lelei o le malosi ma le gaosiga fa'ata'amilo o oloa maualuluga. I le taimi lava e tasi, o loʻo finau le malo o loʻo faʻalagolago tele le vaega i le kesi masani. I le faʻaopoopoga i le geothermal energy, biomass, vevela vevela ma le eletise, o loʻo taʻua le hydrogen o se fofo.
Matou te manaʻo e faʻaali atu i tagata gaosi oloa o le hydrogen e iai se mataupu faʻapisinisi.
ANNEKE VAN DE KAMP MAI LE VAEGA TA'ITA'I FA'A'OA'OGA MA MEA FA'AVAE.
“Aemaise lava mo fuifui fa'ato'aga e le mafai ai le geothermal po'o le vevela o totoe, e mafai ona fiafia i ai le hydrogen. Mafaufau i eria i North Limburg,” o le tala lea a Van de Kamp.
Ole malosi ole hydrogen o lo'o vaaia foi ile tulaga Europa. I le ogatotonu o Setema, na faalauiloa ai e le Peresetene o le Komisi Europa Ursula von der Leyen le fausiaina o se faletupe hydrogen. O le aofaʻi i lenei faletupe e 3 piliona euros. Fai mai Van de Kamp, o se gaioiga lelei lea. 'O lenei faletupe e fa'ateleina le fa'aogaina o le hydrogen i fa'ato'aga. A uma mea uma, e tatau ona atiaʻe le hydrogen i se fua tele nai lo na o Netherlands.'
Maualuga le avanoa o le le atoatoa
Van de Kamp fa'ailoa mai o vaega uma e mana'o ia sili atu ona gafataulimaina i tausaga a sau. Ole mea lea e fa'ateleina ai le mamafa ile hydrogen. "E tele naua fuafuaga e faʻalagolago i le hydrogen. E maualuga le avanoa mo le le lava. E lelei ua iloa e Brussels lenei mea.” Ma e ui lava o le suiga i le hydrogen o le a sili atu nai lo le 3 piliona euros i le faʻatinoga, Van de Kamp faʻailoa mai o se faʻailoga lea o tala lelei. fa'amoemoega.
Ae o Van de Kamp e manatu o le sini a le Iuni a Europa o le gaosia o le tusa ma le 10 miliona tone o le hydrogen mama i le 2030 e fai si fiasili. "Afai e mafai ona tatou faʻatinoina le itiiti ifo ma le afa o lenei mea, e mafai ona tatou matua faamalieina. Po'o le a lava le tulaga, o nei fa'anaunauga o le a o'o atu ai i le si'itia o le fua, ma o le mea lea tatou te mana'omia e fa'aitiitia ai tau."
Fai mai Van de Kamp, o le a le faigofie le faʻamaopoopo lelei o sapalai ma manaʻoga. E mana'omia tele atina'e e momoli ai le hydrogen ile tagata fa'atau. E manaʻomia foʻi ona toe fetuunaʻi le faiga o laisene. “O lenei mea e manaʻomia ai le faʻamaopoopo lelei. E le mafai e se tagata gaosi oloa ona faʻatulagaina lenei mea. O le mea lea e taua ai, e pei o le geothermal energy, o galuega fa'apenei o lo'o fa'atinoina i le galulue fa'atasi ma vaega fa'ale-malo- tuma'oti ma fa'alapotopotoga su'esu'e."
Aumai le malamalama i le vaega
Fai mai Van de Kamp e taua foi le aumaia o le poto ma tekinolosi i le alamanuia e faʻaaoga ai le hydrogen. "E mafai e le au fai pisinisi ona faʻamalosia e le tasi le isi ma faʻaalia mea e mafai. I le avea ai o se kamupani faʻatoʻaga lauʻeleʻele i Netherlands ma o se taʻutaʻua o faʻatoʻaga ma alamanuia mataʻutia, matou te faia foi se sao i lenei mea."
E le o le leai o se mea e iloa e uiga i le faʻaogaina o le hydrogen, o loʻo faʻamamafaina ai Van de Kamp. 'Ua matou su'esu'eina lenei mea mo le tele o tausaga. O tekinolosi mo le gaosiga ma le faʻaogaina o loʻo i ai iina. O le faanatinati i le taimi nei ua sili atu nai lo le tele o tausaga ua mavae.'
O le isi mataupu o lo'o tumau pea le le manino o le faiga o laisene. Ae, e pei o le geothermal energy, e fa'amoemoe o se faiga fa'alavelave. “O le mea lea, o se tasi o fa’amuamua mo tausaga o lumana’i o le maua lea o le fa’amanino atili e uiga i lea faiga. E manaʻomia e le aufaipisinisi lenei mea ina ia mafai ai ona mafaufau lelei pe latou te mananaʻo ma mafai ona faia lenei laasaga, "o le tala lea a Van de Kamp.
Ole hydrogen ole a le avea ma vaifofo lelei mo greenhouses uma. “O le fa'ato'aga a le Greenhouse e maua ai le tele o filifiliga gafataulimaina. Ma o na filifiliga o le a eseese foi i le itulagi. I nisi vaega, geothermal malosi po'o le vevela o totoe atonu o le fofo sili lea, "o le tala lea a Van de Kamp.