O le lomiga lona fa o Future Trends & Innovations na faia talu ai nei. E le pei o lomiga muamua, sa atoatoa i luga ole laiga i lenei taimi, ma faatasi ai ma le tele o talosaga nai lo se isi lava taimi muamua, na maitauina le faʻatulagaina o AVAG, TNO, Stichting Hortivation ma GreenTech faʻamalieina.
Sa i ai foi le tele o talanoaga mai tua o lau, ma o se fesili musuia i le faaiuga o le vaega tele pe o tatou i totonu o le vaega e iloa moni po o ai e sili atu i le robotization: 'matou' poʻo 'isi atunuu'?
O lea fesili na tula'i mai ina ua mae'a le saunoaga autu a Jan de Ruyter, Sector Banker for Plant Sectors i le ABN AMRO. Faatasi ai ma ana uo i le faletupe na ia tuuina atu se lipoti i lenei taumafanafana faatasi ai ma le vavalo e faapea 'o le taua mo faʻatoʻaga robots o le a pa' ma o le 'faatoluina o le maketi mo faʻatoʻaga robots i le sefulu tausaga e mafai'. I le taimi o lana tautalaga, na ia faʻalauteleina ai lenei mea.
Na faia e Jan de Ruyter le saunoaga autu
Le 'matautia' o 'tagata tetele'
O tulaga lauiloa e pei o le siʻitia o le tau o tagata faigaluega i faʻatoʻaga, o meaʻai a le lalolagi ma tauvaga i le lalolagi atoa na faʻaalia foi. Fa'atauvaga mai 'au tetele' fo'i, o lo'o va'aia le fa'atupula'ia o avanoa i totonu (greenhouse) fa'ato'aga, o lo'o manino mai ai avanoa mo robots.
O le fesili, o lena tauvaga o se 'tulaga matautia' i kamupani tekonolosi fa'ato'aga a Dutch? E mafai ona latou faatumauina lo latou tulaga malosi i faʻatoʻaga faʻatoʻaga faʻava-o-malo maualuga pe a oʻo mai vaega malolosi mai le faʻataʻitaʻiga o Silicon Valley poʻo Isaraelu, lea e matauina ai e Jan le tele o tupe teufaafaigaluega i robotics?
fa'anatura fa'anatura a Dutch
O loʻo lelei le faʻalapotopotoga a Dutch mo le atinaʻeina o robotics, e tusa ai ma Jan ma ana uo i le ABN AMRO, ma le tele o iunivesite ma kamupani fou o loʻo pisi i atinaʻe i le matata o robotics.
Amata foi - Jan, e fai ma sui o ABN AMRO, na maitauina e faigata tele le faletupe ona lagolagoina i latou i mea tau tupe, aua e mafai ona faigata ona iloilo po o fea o i ai na vaega ma pe o le a lo latou gafatia. Faʻafesoʻotaʻi amataga ma tagata teu tupe i le tasi ma le isi, o se malosi sili atu lena o le faletupe.
Ua pa'u i tua Netherlands?
Iloiloina o lena gafatia, ma aemaise lava, pe o le a le mamao o kamupani ma a latou robots, e le na o le faigata mo le faletupe. I le livechat i le taimi o le webinar na tulaʻi mai ai se talanoaga olaola, e uiga i le fesili pe o loʻo puʻeina Netherlands e tagata tauva mai fafo i le matata o robotics faʻatoʻaga.
E mautinoa e le 'au le talitonu i lena mea. Latou te fa'alogoina (manuia) tala e uiga i robots mai le salafa o le lalolagi, ae i Netherlands, greenhouses e mamao ese mai robot-tumu. O se manatu sa'o, masalo e mafua mai i le alofa mo le vaega o fa'ato'aga e ono suia tele pe a tele ni pati, o nisi e o'o lava i fa'ato'aga i fafo, o le a fa'aulu i tulaga ta'imua.
'O le mea e sau mai mea mamao, (fa'alogo) lelei'
I le isi itu o loʻo i ai le 'optimists' (poʻo 'realists'?) o loʻo faʻamatalaina tala taʻitasi e uiga i le fananau mai o tagata taʻalo robotics mai fafo. "O tala mai fafo e uiga i atinaʻe e masani ona sili atu nai lo le mea moni", na matauina i le talatalanoaga. O le tala a Dutch 'O le mea e sau mai se mea mamao, e lelei', sa faʻaaoga iinei. O lona uiga o le uiga o se mea mai fafo e foliga faʻapitoa ma o lea e manatu ai tagata e faʻapitoa, atonu e le moni. I le talanoaga na sosoo ai ma le: “Ae e le mafai ona tatou tutu!”
Ua fa'ailoa mai e le 'au fa'amoemoega e le o faia e Netherlands lena mea. Siaki faʻataʻitaʻiga o, faʻatasi ai ma isi mea, tele (faʻataʻitaʻiga) seleseleina robots ma robotics mo gaioiga faʻatoʻaga poʻo le puipuiga o fua. O tala e uiga i nei metotia e alu atu foi, ae o Netherlands e 'itiiti' ma 'i fafo' e sili atu le tele, ma o nei tala e masani ona leiloa.
Ae maise pe afai e te amata Googling pe snooping i luga o faasalalauga faaagafesootai. E te mauaina le tele o vitio o robots 'super vave'. Ae o lo'o tumau pea le faigata ona fuafua pe o le a le mamao o na vaega o lo'o i ai i le latou atina'e.
Avea ma muamua
O Jan, o le failauga autu, na maua le upu mulimuli. Na ia taʻua o le lagona o 'le Netherlands misia sina mea' o le mafuaaga lea e tusia ai le lipoti. E fa'afefea ona 'matou' fa'amautinoaina o lo'o tausia e Netherlands le matafaioi a le tagata ta'alo metotia fa'ato'aga, i le matā'upu o fa'ato'aga robotics?
E ala i le aofia ai o le au faifaatoʻaga, o le au faifaatoʻaga sili ona lelei iinei i Netherlands, i le atinaʻeina o robotics, o le tala lea a Jan. Ma e ala i le faʻamautinoa, pe a iai faʻalavelave faʻaletulafono, latou te le faʻalavelave tele i atinaʻe.
Ma: e ala i le galulue faʻatasi ae le o tagata uma mo ia lava e taumafai e fatu le uili. O lena foi, galue taʻitoʻatasi, atonu o (se tasi o) mafuaʻaga o le 'filemu' i le matata o robotics. Aua e manaʻo tagata uma e muamua i le robot sili o loʻo i ai, ae le o le faʻaalia o se mea e alu ese ai le isi.
Na fa'aalia e Angela Barendregt, Thijs Res ma Pieter Ammerlaan se ata tifaga ma la latou va'aiga ile 'Greenhouse 2030'.
Greenhouse 2030
O robots, a itiiti ifo i le tele o voluma o latou, o le a le o toe mamao. Ae e le o tumau pea atinae. E iloa foi e sui o le Young AVAG lena mea. I le amataga o le polokalame, sa latou fa'asoa mai la latou va'aiga o le 'Greenhouse 2030'.
Pieter Ammerlaan (Havecon), Angela Barendregt (Hoogendoorn) ma Thijs Res (VB Group) na tuʻuina atu se vitio, lea na faʻaalia ai e ni nai sui muamua mai lenei kalapu taleni taleni faʻatoʻaga (lea o le a faia ai le tausaga lona lua, o le tala lea a le peresitene o le AVAG o Annie. van de Riet ma le mitamita) na susulu atu lo latou malamalama i luga o lena greenhouse 2030.
Mai fafo, o le a leai se ese'esega lena greenhouses nai lo fale greenhouses i aso nei, ae o totonu o le a matua ese lava. Greenhouses o le a faʻapipiʻiina faʻatasi ma isi mea (tumu) LED, drones ma le faʻateleina o le aofaʻi o masini, faʻamaumauga faʻavae tau ma faiga faʻafefe.
Ma, a maeʻa le talanoaga i luga, ma manatu manaia mo le lumanaʻi: o le tagata faʻatau ma / poʻo le faʻatau o se oloa e mafai, i le 2030, ona i ai sina aafiaga i le gaosiga o lana tamato poʻo le kukama i totonu o le greenhouse. O le faifa'ato'aga, o lo'o pulea pea, e mafai ona tele mea e fai mo mana'oga fa'apitoa (tofo) o le tagata fa'atau.
Lava mea'ai mo mafaufauga, ma mo i latou e le'i lava, na mulimulita'i ai se polokalame fa'apitoa e aofia ai failauga ma ni fa'afouga mo le umi (5-10 tausaga) ma le taimi pupuu (1-5 tausaga).
Ata: Rolf van Koppen Ataata